Žana Galjot: Vratarka potrebuje pogum, mirnost in zaupanje
Mirna, zbrana in nasmejana – takšna je 18-letna Žana Galjot, vratarka Gažona, ki je v kratkem času postala eno od opaznejših imen v slovenskem ženskem nogometu. Kljub mladosti jo odlikujeta zrelost v igri in odločnost, ko stopi pred izziv. V pogovoru razkriva, kako je povsem po naključju pristala med vratnicama, kaj jo je pri nogometu najbolj pritegnilo in kako pomembno vlogo imajo pogum ter mirnost pri njenem položaju. Z nami je delila tudi pogled na sezono z novim trenerjem, svoje osebne cilje in sanje za prihodnost, pa tudi, kako usklajuje treninge, tekme in šolske obveznosti.
Se še spomnite trenutka, ko ste se odločili, da poskusite z nogometom? Kaj vas je v resnici pritegnilo k temu športu?
Z nogometom sem se prvič srečala na nogometnem krožku v šoli. Hkrati sta me navdušila tudi sestrična, ki je že takrat trenirala v ženskem nogometnem klubu, in starejši brat.
Ko ste prvič stopili na igrišče – ste takoj želeli biti vratarka ali je bila to bolj naključna odločitev?
Vratarka sem postala po naključju, ko se je v ekipi U13 poškodovala takratna vratarka. Igranje na tem mestu mi je bilo všeč.
Ste že kdaj imeli trenutek, ko ste pomislili, da bi morda izbrali drugo športno pot – in kaj vas je obdržalo pri nogometu?
Ko sem bila mlajša, sem preizkusila več športov, vendar me je nogomet najbolj pritegnil.
Kako so se na vašo željo, da boste igrali nogomet, odzvali domači? So vas takoj podprli ali je bilo potrebnega nekaj prepričevanja?
Domači so me že od samega začetka podpirali.
V nogometu pogosto pravijo, da so vratarji nekoliko posebni, nekateri celo “malo nori”. Se strinjate s tem?
Mislim, da je vsak vratar na svoj način poseben. Moraš imeti pogum, samozavest in odločnost.
Če pogledate nazaj – kaj bi danes rekli tisti deklici iz leta 2017, ki je prvič stopila med vratnice?
Rekla bi, naj zaupa vase in naj uživa v vsakem trenutku.
Pred sezono je prišel trener Samir Zulić. Kaj je bil največji plus, ki ga je prinesel v ekipo?
Prinesel je novo energijo. Vsi vemo, kaj od nas pričakuje, kar nam pomaga, da napredujemo in se izboljšujemo.
Na kaj pri vas osebno kot vratarki najbolj opozarja?
Največkrat opozarja na zbranost in mirnost.
Kako vam ustreza njegov način dela – je bolj strog in zahteven ali vam pušča prostor za izražanje in rast?
Je zahteven, vendar na pozitiven način, saj nas spodbuja, da bi bile še boljše. S prihodom novega trenerja in mlajših igralk smo še bolj povezane, kar se vidi tudi na igrišču.
Gažon je letos že pri treh zmagah, lani le pri eni. Kako vi iz vrat vidite razvoj ekipe?
Razlika je očitna. Ekipa je veliko bolj samozavestna v igri. Opazi se, da rastemo iz tekme v tekmo.
Doslej ste že dvakrat ohranili mrežo nedotaknjeno – proti Aluminiju in Cerkljam. Kako posebni sta bili ti tekmi za vas?
Obe tekmi sta bili posebni, saj sta pokazali, da ekipa napreduje.
Kaj vam kot vratarki pomeni “držati ničlo” – je to le številka v statistiki ali tudi občutek osebne zmage?
Ni samo statistika – občutek, da smo z ekipo pokazale borbenost, je izjemen, predvsem proti ekipam, ki so višje od nas na lestvici.
Se vam zdi, da ste bolj samozavestni kot lani? Kje se to najbolj pokaže?
Vsekakor. Ne ustrašimo se močnejšega nasprotnika in poskušamo ohranjati mirnost v zahtevnejših trenutkih.
V katerem elementu vratarske igre bi si želeli v tej sezoni narediti največji korak naprej?
Največji korak naprej bi želela narediti pri igri z nogo, saj je to danes pomemben del vratarske vloge.
Kako pomembna je komunikacija z obrambo in ali imate kakšen poseben “sistem” dogovorov s soigralkami?
Komunikacija je ključna, saj z njo preprečimo napake in lažje organiziramo potek igre.
Kakšne so vaše osebne želje v tej sezoni?
Želim ohranjati mirnost in odločnost v igri ter narediti čim manj napak.
Kako pa gledate na cilje ekipe – kam lahko Gažon seže v tem prvenstvu?
Cilj ekipe je, da pokažemo čim boljšo igro, napredek in dosežemo višjo uvrstitev na lestvici.
Ste posojena igralka Radomelj. Je dolgoročna želja vrnitev v matični klub ali ste odprti tudi za druge izzive?
Hvaležna sem za priložnost, ki sem jo dobila v Gažonu, da lahko igram v članski ekipi in pridobivam nove izkušnje, vendar puščam vrata odprta.
Katera obramba v vaši karieri vam je doslej ostala najbolj v spominu in zakaj?
Najbolj mi ostaja v spominu branjenje enajstmetrovk na italijanskem Donna Cupu leta 2023, kjer smo z ekipo ŽNK Radomlje osvojile mednarodni turnir DU17.
Če bi lahko trenirali z enim svetovno znanim vratarjem ali vratarko – koga bi izbrali in zakaj?
Verjetno bi izbrala Jana Oblaka. Je eden najboljših vratarjev na svetu. Navdušuje me njegova odločnost in mirnost. Od njega bi se lahko veliko naučila.
Kdo je Žana, ko ni na nogometnem igrišču? Kako bi vas opisali prijatelji zunaj nogometa?
Rekli bi, da sem nasmejana, družabna in delovna. Rada imam dobro družbo in sproščene trenutke.
Kako vam uspeva usklajevati šolo in nogomet?
Ni lahko, potrebna je dobra organizacija.
Kateri predmet v šoli vam gre najbolje – in kateri najmanj?
Če kakšno snov težje razumem, ji posvetim več pozornosti. Rajši imam naravoslovne predmete.
Kaj počnete, ko ni treningov in tekem? Imate kakšen hobi, ki bi presenetil vaše soigralke?
Rada poslušam glasbo, se družim s prijatelji ali pa se ukvarjam s kakšnim drugim športom, kot je smučanje.
Ste vraževerni? Imate kakšen ritual pred tekmo, ki vam prinaša srečo?
Nisem vraževerna, vendar pred tekmo rada poslušam glasbo.
Če bi lahko spremenili eno nogometno pravilo – katero bi odstranili in katero bi dodali, da bi še posebej koristilo vratarjem?
Dodala bi morda več svobode pri gibanju na črti pri enajstmetrovkah.
Če pogledate pet let naprej – kje se vidite? Bi vas bolj veselilo ostati v Sloveniji ali vas mika tujina?
Trenutno sem osredotočena na uspešen zaključek gimnazije. Kaj bo kasneje, bo pokazal čas.
Hvala za pogovor! Bi želeli na koncu dodati še kakšno misel ali sporočilo bralcem?
